torek, 15. marec 2016

SO DOMAČE NALOGE NUJNO ZLO?




Vir: Dreamstime



Že desetletja se krešejo mnenja o tem, ali so domače naloge potrebne in koristne ali pač ne. Raziskave ne dajejo povsem enoznačnih ugotovitev, nekaj zaključkov pa se je vendarle jasno pokazalo, in ti so naslednji:
 

-Domače naloge nimajo pozitivnega vpliva na učne dosežke učencev razredne stopnje.
 

-Na predmetni stopnji je povezava med domačimi nalogami in učnim uspehom minimalna. Domača naloga v srednji šoli ima akademske koristi, vendar samo, če je v zmerni količini. Če naloge zahtevajo več kot dve uri časa na dan, te koristi upadajo.
 

-Domača naloga v prvih letih šolanja povzroča odpor do šole, do prihodnjih domačih nalog in šolskega učenja ter škodo družinskim odnosom. V domovih širom sveta večeri potekajo ob pregovarjanju, če že ne prepirih in joku zaradi domačih nalog, namesto da bi družine porabile že tako skopo odmerjeni skupni čas za medsebojno povezovanje preko prijetnih aktivnosti.
 

-Pomembna je kakovost domače naloge (mišljena je kakovost, kako je naloga sestavljena - zastavljena).


Ne govorimo o nekaj vprašljivo zastavljenih raziskavah, ampak gre za obširno analizo številnih študij, ki jo je leta 2006 objavil socialni psiholog Cooper s sodelavci.


Pravilo desetih minut
 

Raziskovalci se strinjajo glede tega, da domačih nalog v nobenem primeru ne bi smelo biti več kot 10 minut dnevno na razred. Torej največ 10 minut dela v prvem razredu, največ 20 minut v drugem in tako naprej, ter največ dve uri v srednji šoli. Kar je več, lahko prej škodi kot koristi – v smislu zasičenosti in izgorelosti ob šolskem delu.

Majhni in veliki otroci vsak dan potrebujejo neorganiziran čas za igro. Na vseh stopnjah je koristno, da učenec po šoli počne druge stvari. Če je domače naloge toliko, da krati možnost drugih prostočasnih dejavnosti in dejavnosti v skupnosti, ne služi otrokovim interesom.



Drugačen pogled na privzgajanje odgovornosti


Zagovorniki domače naloge menijo, da je le-ta dobra že zato, ker šolarja navaja na odgovornost, utrdi v šoli naučeno snov ter ustvari povezavo med šolo in starši. Raziskovalci pa so drugačnega mnenja: Starši, pripravljeni sodelovati, lahko pogledajo v otrokovo torbo in začnejo pogovor o šolskem delu – domače naloge nikakor niso nujne za to, da bi starši lahko spremljali otrokov napredek.
 

Odgovornosti se otroci učijo vsak dan na več načinov; temu so namenjena gospodinjska opravila in hišni ljubljenčki. Za mlajše šolarje je odgovornost potrebna že za to, da svojih potrebščin zjutraj ne pozabijo doma, da jih v šoli ne puščajo kjerkoli in da jih po pouku zopet prinesejo domov, vključno z jopico in včasih dežnikom; odgovornost je potrebna, da se vsako jutro oblečejo, umijejo, pozajtrkujejo in se pravočasno odpravijo v šolo.
 

Domače naloge pri mlajših šolarjih lahko celo škodijo razvoju njihove odgovornosti in samostojnosti. So namreč še premajhni, da bi se pri nalogi znali organizirati in se je lotiti sami; nujno potrebujejo pomoč staršev, kar pa lahko neopazno preide v navado, tako da odvisnost od pomoči staršev ostane tudi pozneje, ko bi že lahko bili nalogam sami kos.



Drugačen pogled na koristi utrjevanja snovi


Utrjevanje (kar naj bi domače naloge bile) je samo en od dejavnikov učenja. Zavedati pa se moramo tudi pomena počitka, dobrega spanca, dobrih družinskih odnosov in proste igre, ki so prav tako pomembni dejavniki učenja, saj neposredno vplivajo na otrokov spomin, zbranost, vedenje in zmožnosti učenja. Prosti čas po pouku je neprecenljivega pomena za otrokov počitek in regeneracijo.
 

Na razredni stopnji preprosto branje doma deluje bolje kot domača naloga. Otroci naj sami berejo ali pa jim glasno berejo starši. Če otrok po dolgem šolskem dnevu noče vaditi branja, naj namesto tega posluša. Vse druge naloge, ki jih dobijo za domov, bi morale biti prostovoljne in občasne.

V tem obdobju je ključno zagotoviti, da je delo v zvezi s šolo prijetno. Če naloga ne spodbuja veselja do šole in zanimanja za učenje, nima kaj iskati v dnevu otroka na razredni stopnji.

   


Domača naloga – v različnih okoljih različen stres
 


S količino domačih nalog se povečuje tudi stres družine, so ugotovili raziskovalci. Neka ameriška raziskava iz leta 2013 je vključevala 4.300 učencev iz desetih srednjih šol z visokimi dosežki. Dijaki so poročali, da dobijo za malo več kot tri ure domače naloge na dan. Poleg tega so ti otroci pogosto preobremenjeni z obšolskimi dejavnostmi, vključno z vrhunskim športom. Domača naloga je že od nekdaj vir stresa za učence, to ni nič novega. Ampak videti je, da je predvsem v zgornjem srednjem sloju, kjer se osredotočajo na dosežke, pritisk na mlade narasel.

Ta ameriška situacija se zdi primerljiva z razmerami naših gimnazijcev, zato jo tudi omenjam. Starši, ki imamo otroke na gimnazijah, vemo da morajo predelati izredno velike količine snovi. Med dijaki gimnazij na splošno velja, da je nemogoče imeti dobre ocene in obenem družabno življenje ter še dovolj spanja; časa enostavno ni dovolj, zato je nekaj od tega neizbežno zapostavljeno na račun drugega področja ali dveh.

Domače naloge so lahko problem tudi na drugem koncu socialno-ekonomskega spektra. Otroci iz bolje situiranih domov pogosteje imajo pripomočke, kot so računalniki, internetne povezave, prostori, namenjene šolskemu delu, in starše, ki so bolj izobraženi in na voljo za pomoč pri težkih nalogah. Otroci iz socialno šibkih družin popoldne pogosteje delajo naloge brez nadzora, ko so njihovi starši v večizmenski službi ali delajo za dodatni zaslužek. Nekateri nimajo vseh pripomočkov ali primernega prostora, kjer bi v miru naredili domačo nalogo.
 

Na ta način šola preko domačih nalog povečuje neenakosti v družbi, namesto da bi jih zmanjševala.



Domače naloge slovenskih šolarjev
 


Specialni pedagog in priznani strokovnjak za vzgojo Marko Juhant je napisal:

'Starši, ki silijo otroke, da med počitnicami vadijo predmete, ki jim ne gredo najbolje, bi morali biti denarno kaznovani, ker si niso prebrali, kako je sestavljeno šolsko leto! Iz pouka in počitnic.'
 

Na spletu se je vnela burna razprava, katere rdeča nit je bila, da bi starši sicer z veseljem privoščili svojim šolarjem teden brezskrbnih počitnic, vendar praktično vsi dobivajo v šoli obvezne domače naloge, zraven pa jim učitelji zabičajo, naj prosti teden dobro izkoristijo za učenje, ker bodo takoj po počitnicah testi in spraševanja; naj vadijo branje, računanje in poštevanko ter pripravijo govorni nastop; se naučijo odgovorov na 22 vprašanj iz snovi pri spoznavanju okolja ter pesmico na pamet...

Ena mama je napisala: Naši otroci so dobili nalogo tudi čez poletne počitnice, 1.septembra pa so jo morali prinesti prejšnji učiteljici.

Tudi glede sprotnih domačih nalog med šolskim obdobjem starši menimo, da jih je preveč.



Kaj pa pravi ministrstvo?
 


Izkušnja neke mame: 'Na Ministrstvo za izobraževanje sem lani naslovila vprašanje, vezano na učne obremenitve med počitnicami, saj smo imeli izjemen primer učiteljice, ki je otrokom nalagala nenormalne količine dela med počitnicami, pa tudi sicer domačim nalogam ni bilo kraja. Ker mi na prvo vprašanje niso odgovorili, sem jim vprašanje poslala ponovno. Lahko rečem, da take ignorance s strani katerekoli javne službe nisem doživela še nikoli. Niti na ponovno vprašanje mi niso odgovorili.'


Srednješolski profesor in oče treh otrok je zapisal:



'Naša osnovna šola je prišla tako daleč, da je potrebno vse vikende delati, razen če je otroku in staršem vseeno, ali če je otrok izjemen. Sistem producira osebe, natrpane s faktografijo, ki nima nič skupnega z realnim življenjem, in je tako zacementiran, da je nemogoče doseči spremembe. Imamo neke svete staršev, pa svete šol, ki pa se zelo redko ukvarjajo z vsebinskimi vprašanji. Običajen odgovor na kritične pripombe je sklicevanje na zakonodajo, ki pa je zopet nedorečena. Prepričan sem, da je sistem v osnovni šoli popolnoma zgrešen in da ni mehanizma, s katerim bi preprečili delo ob vikendih, počitnicah, pretirane količine domačih nalog in obremenitev celotne družine. Danes se številni osnovnošolci in predvsem gimnazijci učijo pozno v noč in to tisti, ki so nadarjeni, ki so odličnjaki. Kje je tu mladost? Mladi rod je prisiljen preveč vlagati v uspeh na šolskem področju, kar pa ni zagotovilo za uspeh v življenju (na primer dobiti službo). Kot narod imamo malo otrok in še te smo pripravljeni mrcvariti. Skrčenje učnih načrtov? Iz izkušenj lahko povem , da se je vedno govorilo o tem, a nato dodajalo. Ogromno lahko naredijo didaktično in strokovno močni učitelji, ki opredelijo bistvo snovi in brez strahu izločijo balast.'



Zaključek


Domača naloga nima mesta v življenju mlajšega šolarja. Ker ne prinaša akademskih koristi, obstajajo boljši načini za izkoriščanje ur po šoli. Otroci na razredni stopnji si zaslužijo prepoved domačih nalog. To lahko dosežemo na družinski, razredni ali šolski ravni. Družine se lahko odločijo za zavrnitev, učitelji lahko vzpostavijo kulturo nič domačih nalog (ali redkih in neobveznih) in šole si lahko vzamejo čas, da preberejo raziskave in ponovno ukrešejo iskrico veselja do učenja.
 

Učitelji in šolske uprave si morajo zastaviti jasne cilje glede domačih nalog, in tudi starši in učenci bi morali sodelovati v razpravi. To bi moral biti širši pogovor v skupnosti, v katerem bi poiskali skupne odgovore na vprašanja, kakšen je namen domače naloge, zakaj jo dajemo, komu služi in komu ne služi.
 

Tako pravijo ugledni svetovni raziskovalci. Kaj bomo s tem naredili mi, pa je odvisno od nas. Najprej bomo seveda ugotovili, da je naš učni načrt preobsežen, da bi ga lahko realizirali brez dodatnega domačega dela učencev. Nekdo bo najbrž rekel, da za nas ne more veljati isto, kot velja za Ameriko. Jaz mislim, da velja. Vsak otrok kjerkoli na svetu ima samo eno otroštvo in če ga bo presedel za mizo pri nalogah... teh ur ne bo več mogel dobiti nazaj. Nasprotno pa se ni potrebno bati, da si bo uničil življenje zaradi premalo matematičnih ali drugih vaj, saj bo znanje dosegljivo še kadarkoli pozneje, če se bo izkazalo, da ga potrebuje.


Viri: 
http://www.salon.com
http://www.apamonitor-digital.org
http://neomam.com





7 komentarjev:

  1. Kot mama (in ne kot učiteljica) lahko zapišem, da domače naloge SO koristne, saj otrok s tem utrjuje znanje, če pa česa ne ve, lahko potem vpraša (starše ali učiteljico). In tako IMA pregled nad svojim znanjem.
    To, da starši pomagamo otrokom pa NI kriva šola, moramo se vprašati ..., ali se niso mogoče spremenili otroci. Z vseh strani so ´bombandirani´ z dražljaji in ... Se vam da vedno in povsod? Starši torej MORAMO sedeti z otrokom, če želimo, da bo uspešen.
    Spomnite se na otrokovo prvo ali drugo leto življenja, koliko ste sedeli z njim, ga pestovali. Zakaj ste prenehali s sledenjem njegovega napredka?

    OdgovoriIzbriši
  2. Maja, domače naloge so za starše problem zaradi pretiravanja v količini, včasih tudi v zahtevnosti, in včasih se ne zdijo smiselne (koristne). Same po sebi niso sporne, če bi bile zastavljene tako, da vsak otrok z nalogo vadi in utrjuje tisto, kar potrebuje in kolikor potrebuje. Blizu mi je tudi misel na začetku članka - starši, ki so pripravljeni slediti otrokovemu napredku, bodo to počeli tudi brez obveznih domačih nalog. V nekaterih družinah danes naloge niso problem, ker jih ni preveč, so smiselne, otrok jih z veseljem naredi, ker vidi v njih smisel in mu vzbujajo zanimanje. Žal pa vidimo, da v številnih primerih ni tako, odvisno pa je predvsem od učitelja - koliko nalog daje in kakšne, ali jih daje tudi za med vikendi in počitnicami...
    Starši, ki se vključijo v razprave na internetu, kakršno zgoraj omenjam, najbrž niso tisti povsem nezainteresirani, ki jim je odveč prav vse v zvezi s šolo. V tej razpravi v zvezi z objavo Marka Juhanta o prostih vikendih in počitnicah, je sodelovalo zelo veliko staršev - več deset, in nekaj učiteljev. Dve učiteljici sta napisali, da svojim učencem ne dajeta nalog čez počitnice, da pa vesta, da večina drugih učiteljev daje. "Moja hčerka pa žal dobi veliko nalog za čez počitnice - učitelji smo različni," je še povedala ena od njiju. Vsi ostali starši v razpravi so potožili, da je nalog in učenja nasploh, izrecno pa med počitnicami in vikendi, daleč preveč.
    Tisti brezbrižni in neodgovorni starši, ki dejansko ne spremljajo otroka, so pa poglavje zase. Po mojem ne berejo poljudno-strokovnih prispevkov, se ne vključujejo v razprave na netu in tudi tvojega komentarja, Maja, žal niso prebrali.:(

    OdgovoriIzbriši
  3. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  4. Ideja o tem, da so počitnice res samo počitnice je vsekakor dobra, vendar pa se tu pojavi vprašanje, kako po enotedenskem (oziroma dvomesečnem poleti) premoru zopet priti v stik s šolsko snovjo. Odrasli imajo že to sposobnost, da si nezaključene projekte ustrezno zabeležijo na način, ki jim bo ob povratku na delo omogočil hitro vrnitev "na stare tirnice", otroci pa večinoma ne. Je tu odgovornost na strani učitelja?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, na strani učitelja, pa ne kakšna huda odgovornost - pač kratka osvežitev snovi, ponovitev v nekaj stavkih, z nekaj primeri... Mislim, da to ni nič strašnega. Dajati domačo nalogo med počitnicami samo zato, da bi otroci ostali v stiku s snovjo, se mi ne zdi smiselno; to tudi ne zagotavlja, da bodo res ostali v stiku s snovjo - mogoče bodo v stiku kvečjemu z odporom do šole, ali do učitelja, ki je dal nalogo, ki jim ne da mirno uživati počitnic, se odklopiti, tako kot se na dopustu lahko odklopijo odrasli.

      Izbriši
  5. Spoštovani,ne vem zakaj nekdo vidi prednost v domačih nalogah. Ali tudi mi starši prinesemo delo iz svojih služb domov. Maja katera je napisala, da so domače naloge samo koristne ne vem za koga. Kako vidi svojega otroka, ki cel dan sedi in mora biti tiho in poslušati, potem mora biti tiho tudi pri kosilu ker je taka kultura, potem mora biti tiho v popoldanskem bivanju ker pišejo nalogo. Naj vsak starš poskuša biti tako zbran vsaj en teden pa me zanima ali bo zdržal. Ja dragi starši, kje pa je tukaj komunikacija naših otrok, socializacija naših otrok z drugim otroci, igre druženja in kreganja, dajanja in jemanja, reševanja konfliktov. Kaj to ni del odraščanja, je samo računanje, branje, učenje tujih jezikov, pa še svojega ne govori dobro in neprestano sedenje. Vsak četrti otrok je predebel v Sloveniji, veliko jih je motorično nerazvitih za svoja leta, da pa ne govorimo o posledicah, katere se pojavijo v srednji šoli, bolečine v hrbtenicah, neaktivnost, nedružabnost itd. Otroci v popoldanskem bivanju kjer imajo vrstnike bi morali vse socialne igre razvijati, kdaj pa kdaj kakšno snov doma ponoviti s starši, kjer je dejansko sam in ima svoj mir.
    Ponavadi tudi učitelji rečejo, da želje staršev so nerealne in za otroke velik napor. Sem bi dodala tudi nekatere učitelje, ki nimajo smisla za delo v popoldanskem bivanju in najlažje zapolnijo svoj urnik z domačimi nalogami, ker imajo tako mir pred otroci.

    OdgovoriIzbriši